Pitit Pwomès Yo: Gwo Konklizyon Alegori a (Galat 4:28-31)
Ide Prensipal Liv Galat la:
Se pou defann mesaj levanjil gras la kòm sèl baz pou Bondye deklare yon moun jis epi pou l viv lavi yon kretyen. Se pou afime libète kwayan an genyen anba legalis (fè sa lalwa mande pou sove) pa mwayen lafwa nan Kris. Epi, se pou rele kwayan yo pou yo tounen nan verite levanjil la.
Kesyon Pou Nou Reflechi Sou Yo:
Kòman Apot Pòl idantifye kwayan Galasi yo dirèkteman nan vèsè 28 la? Ki gwo siyifikasyon sa genyen lè yo konpare yo ak Izarak kòm “pitit pwomès”?
Ki konfli k ap kontinye Apot Pòl mete an evidans nan vèsè 29 la lè li fè yon paralèl ant pèsekisyon Ismayèl te fè Izarak nan tan lontan ak eksperyans “kounye a” moun Galasi yo? Kiyès “pèsekite” yo ta ka reprezante nan kontèks pa yo a?
Ki kòmandman klè ki soti nan Ekriti yo (Jenèz 21:10) Apot Pòl site nan vèsè 30 la? Ki gwo konsekans serye ak pratik kòmandman sa a genyen pou legliz Galasi a konsènan enfliyans ansèyman legalis yo?
Ki deklarasyon final ak rezime Apot Pòl fè nan vèsè 31 sou vrè idantite ak eritaj kwayan yo? Kòman sa konkli avèk fòs alegori Aga ak Sara a?
Tèks la:
“Pou nou menm, frè m’ yo, nou se pitit Bondye dapre pwomès la, menm jan ak Izarak. Men, menm jan nan tan lontan pitit ki te fèt dapre egzijans lachè a t’ap pèsekite pitit ki te fèt dapre Lespri Bondye a, se konsa sa ye koulye a tou. Men, kisa ki ekri nan Liv la? Liv la di: Mete1 fanm ki te esklav la deyò ansanm ak tout pitit li a. Paske pitit fanm ki te esklav la pa gen dwa eritye nan byen papa a ansanm ak pitit fanm ki pa t’ esklav la. Konsa, frè m’ yo, nou pa pitit fanm ki te esklav la, nou se pitit fanm ki pa t’ esklav la.”
– Galat 4:28-31
Sa Nou Wè (Obsèvasyon):
Vèsè 28: Apot Pòl fè yon aplikasyon dirèk pou kwayan yo: “Pou nou menm, frè m’ yo,” li idantifye yo avèk Izarak kòm “pitit Bondye dapre pwomès la.”
Vèsè 29: Li fè yon paralèl istorik: menm jan pitit ki te fèt “dapre egzijans lachè a” (Ismayèl) te pèsekite pitit ki te fèt “dapre Lespri Bondye a” (Izarak) nan tan lontan, “se konsa sa ye koulye a tou,” sa montre yon dinamik menm jan an nan sitiyasyon yo ye kounye a.
Vèsè 30: Apot Pòl ranfòse agiman li avèk yon kesyon, “Men, kisa ki ekri nan Liv la?” epi apre sa li site Jenèz 21:10, ki bay lòd sa a: “Mete fanm ki te esklav la deyò ansanm ak tout pitit li a. Paske pitit fanm ki te esklav la pa gen dwa eritye nan byen papa a ansanm ak pitit fanm ki pa t’ esklav la.”
Vèsè 31: Li bay yon deklarasyon final ki fèm: “Konsa, frè m’ yo, nou pa pitit fanm ki te esklav la, nou se pitit fanm ki pa t’ esklav la,” li afime vrè liyaj espirityèl yo ak estati yo.
Sa Sa Vle Di (Entèpretasyon):
Idantite Nou: Pitit Pwomès (v. 28): Apot Pòl mennen alegori li a nan yon pwen dirèk ak pèsonèl pou kwayan Galasi yo: “Pou nou menm, frè m’ yo, nou se pitit Bondye dapre pwomès la, menm jan ak Izarak.” Sa se yon gwo deklarasyon sou vrè idantite espirityèl yo. Menm jan nesans Izarak pa t rezilta efò natirèl moun (“lachè”) men se te yon zak mirak Bondye ki t ap akonpli Pwomès Li te fè Abraram nan, se konsa tou, admisyon moun Galasi yo nan fanmi Bondye a se rezilta pwomès gras Bondye yo resevwa grasa lafwa nan Kris, se pa grasa obeyisans Lalwa Moyiz la. Jan Schreiner (ZECNT) ta eksplike sa, nan teyoloji Pòl la, lè yon moun se “pitit pwomès,” sa vle di kwayan yo resevwa estati yo ak eritaj yo dirèkteman nan men Bondye ki pran premye pa a nan gras li, san okenn merit ki baze sou zèv.
Konfli Ki Pa Ka Evite a: Lachè Kont Lespri, Lè Sa a Ak Kounye a (v. 29): Apre sa, Apot Pòl mete aksan sou yon reyalite k ap kontinye: “Men, menm jan nan tan lontan pitit ki te fèt dapre egzijans lachè a t’ap pèsekite pitit ki te fèt dapre Lespri Bondye a, se konsa sa ye koulye a tou.”2 Li fè yon paralèl ant Ismayèl (ki te fèt selon lachè) ki t ap moke oswa maltrete Izarak (ki te fèt selon Lespri) (Jenèz 21:9) ak sitiyasyon ki te genyen nan Galasi lè sa a. Jidayizan yo, ki t ap ankouraje yon retou nan lalwa (yon apwòch “selon lachè” pou lajistis nan agiman Pòl la), te efektivman ap “pèsekite” moun ki te kanpe pou libète Lespri a ki jwenn nan levanjil gras la. Moo (BECNT) ta ka diskite sou fason “pèsekisyon” sa a te ka gen ladan l presyon sosyal, izolasyon, ak boulvèsman lafwa yo lè yo te ensiste sou egzijans legalis. Konfli sa a ant yon apwòch ki baze sou zèv ak yon lafwa ki baze sou gras prezante kòm yon batay espirityèl ki dire lontan.
Kòmandman Ekriti yo: Yon Apèl Pou Separasyon (v. 30): Pou abòde konfli sa a, Apot Pòl ale nan otorite Ekriti yo: “Men, kisa ki ekri nan Liv la? Mete fanm ki te esklav la deyò ansanm ak tout pitit li a. Paske pitit fanm ki te esklav la pa gen dwa eritye nan byen papa a ansanm ak pitit fanm ki pa t’ esklav la” (li site Jenèz 21:10). Sa se yon aplikasyon radikal ki pa fè okenn konpwomi nan istwa Ansyen Testaman an. Nan kontèks orijinal li, se te Sara ki t ap mande Abraram sa. Apot Pòl aplike sa a nan sitiyasyon Galasi a, sa vle di ansèyman Jidayizan yo (ki reprezante pa Aga ak Ismayèl, fanm esklav la ak pitit gason li a) pa konpatib ak levanjil gras la (ki reprezante pa Sara ak Izarak, fanm lib la ak pitit gason li a). Pa ka genyen ko-eritaj; sistèm legalis la ak sistèm gras la pa ka egziste ansanm kòm mwayen salvasyon. Carson (NIVBTSB) ta ka mete aksan sou seryezite Apot Pòl te wè menas sa a, sa ki endike pirifikasyon levanjil la te egzije yon distenksyon klè e menm yon separasyon ak moun k ap ankouraje yon jistis ki baze sou zèv ki rann moun esklav.
Konklizyon Desizif la: Eritaj Libète (v. 31): Apot Pòl konkli alegori li a ak seksyon sa a avèk fòs ak yon deklarasyon ki pa kite dout: “Konsa, frè m’ yo, nou pa pitit fanm ki te esklav la, nou se pitit fanm ki pa t’ esklav la.” Sa se rezime triyonfan vrè idantite yo. Kwayan yo se eritye pwomès la, pitit Sara (fanm lib la), yo fè pati Jerizalèm selès la ki lib. Eritaj yo se youn nan libète nan Kris, se pa esklavaj anba lalwa. Jan White (GTI) ta ka eksplore sa, konklizyon teyolojik sa a libere moun anpil, li bay kwayan yo asirans sou pozisyon yo devan Bondye ki baze sèlman sou gras Li ak pwomès Li, se pa sou pwòp efò pa yo.
Kòman Pou N Mete l an Pratik (Aplikasyon):
Anbrase Vrè Idantite W Nan Kris La: Toujou sonje ke si w se yon kwayan, idantite w se “pitit pwomès,” ou lib e Bondye aksepte w grasa Li, se pa poutèt pèfòmans ou.
Rekonèt Epi Reziste Kont “Pèsekisyon” Espirityèl: Rete veyatif, lè w ap viv selon Lespri a epi w kanpe pou libète levanjil la, ou ka jwenn presyon oswa opozisyon nan men moun ki gen yon mantalite legalis (kit se lòt moun, kit se nan tèt pa w). Rete fèm.
Fè Disènman Konsènan Fo Ansèyman: Pran oserye apèl pou w fè diferans ant vrè levanjil gras la ak ansèyman ki mennen nan esklavaj espirityèl. Konprann ke gen kèk enfliyans ki pa konpatib ak vrè libète kretyen an.
Viv Tankou Yon Eritye Libète: Kite estati w kòm pitit “fanm lib la” fòme jan w viv. Mache nan libète Kris la te garanti pou ou a, pa nan laperèz oswa anba chay pou w ap eseye touche favè Bondye.
Cheri Pwomès La: Mete espwa w ak sekirite w nan pwomès Bondye yo, ki akonpli nan Kris, olye w konte sou kapasite w pou w kenbe règ ak règleman.
Lyen Ak Ide Prensipal la:
Konklizyon alegori Apot Pòl la (Galat 4:28-31) ranfòse avèk fòs defans li fè pou levanjil gras la kòm sèl baz pou jistifikasyon ak lavi kretyen. Lè li idantifye kwayan yo definitivman kòm “pitit pwomès” ak “pitit fanm lib la,” Apot Pòl mete libète Bondye ba yo a an kontras ak esklavaj legalis la pwodui (ki reprezante pa “fanm esklav la”). Apèl pou “mete deyò” fanm esklav la ak pitit gason li a souliye enkonpatibilite de sistèm sa yo epi li solidifye deklarasyon ke vrè kwayan jwenn libète yo ak eritaj yo grasa lafwa nan Kris, se pa nan lalwa.
Kòman Tèks Sa a Montre Nou Kris?:
Pasaj sa a santre anpil sou Kris. Se grasa Kris kwayan yo vin “pitit pwomès” (v. 28), eritye dapre alyans Abraram nan ki jwenn akonplisman final li nan Kris. Estati pou nou se pitit “fanm lib la” (v. 31) se yon rezilta dirèk travay liberasyon Kris la, ki te libere nou anba madichon ak esklavaj lalwa a. Konfli espirityèl ki dekri a (v. 29) souvan rive paske mesaj gras la atravè Kris sèlman ofanse yon mond (e pafwa yon legliz) ki prefere efò pèsonèl. Eritaj ki te pwomèt la (v. 30) garanti nan Kris.
Rezime:
Nan Galat 4:28-31, Apot Pòl konkli avèk fòs alegori Aga ak Sara a lè li aplike l dirèkteman pou kwayan yo. Li afime ke yo menm, menm jan ak Izarak, se “pitit pwomès,” yo fèt pa Lespri a. Li rekonèt konfli k ap kontinye kote moun ki nan lachè (ki reprezante legalis) pèsekite moun ki nan Lespri a. Apati Ekriti yo, Apot Pòl fè konnen klèman chemen esklavaj legalis la (Aga/Ismayèl) pa konpatib ak chemen libète ki plen gras la (Sara/Izarak) epi li pa gen okenn pa nan eritaj la. Li deklare avèk triyonf ke kwayan yo se pitit fanm lib la, konsa li solidifye idantite yo kòm eritye pwomès ak gras Bondye, yo pa esklav lalwa.
Ann Pran Sa Oserye:
Semèn sa a, reflechi chak jou sou verite sa a: “Mwen pa pitit fanm esklav la, men mwen se pitit fanm lib la.” Panse ak fason idantite sa a ta dwe libere w anba laperèz, akseptasyon ki baze sou pèfòmans, ak kondanasyon tèt ou.
Lè w rankontre ansèyman oswa panse anndan w ki panche nan direksyon legalis oswa touche favè Bondye, sonje avèk entansyon avètisman fò Apot Pòl la nan vèsè 30 epi reafime pozisyon w ki baze sèlman sou pwomès Bondye nan Kris la.
Poze Tèt Ou Kesyon Sa Yo:
Ki tandans “Ismayèl” (konte sou pwòp efò m, fyète nan disiplin espirityèl mwen, jijman lòt moun baze sou estanda ekstèn) mwen bezwen “mete deyò” nan panse m ak nan lavi m?
Kòman lefètke mwen anbrase idantite m kòm “pitit pwomès” ak “pitit fanm lib la” chanje fason mwen apwoche relasyon mwen ak Bondye ansanm ak sèvis mwen pou Li?
Nan ki domèn nan lavi m mwen toujou santi m esklav laperèz, règ, oswa sa lòt moun atann de mwen, olye m ap mache nan tout libète Kris la te achte pou mwen an?
Bibliyografi:
Carson, D. A. (General Editor). NIV Biblical Theology Study Bible (NIVBTSB). Zondervan.
Merida, Tony & Platt, David. Exalting Jesus in Galatians (CCE) (Christ-Centered Exposition Commentary).
Moo, Douglas J. Galatians (BECNT) (Baker Exegetical Commentary on the New Testament).
Schreiner, Thomas R. Galatians (ZECNT) (Zondervan Exegetical Commentary on the New Testament).
Schreiner, Thomas R. Christ Crucified: A Theology of Galatians.
White, A. Blake. Galatians: A Theological Interpretation (GTI).
